15
E bukuria kaj si anθ-o ćeri kana äk manuś ril pes k-o Del
Saorä vameśǎ haj äl bezexale avenas k-o Isus te aśunen les. Haj äl fariseǎ haj äl manuś kaj sikaven e Kris rovenas pes:
— O manuś kadava primil le bezexalen haj xal lença.
E brakhi xasardi
Atunć o Isus phendǎ lenqe e pilda kadaja:
Te phenas kä jekhes anθa tumenθe si les äk śäl brakhǎ, haj xasarel jekh anθa lenθe. Ni mukel kolavren ïnǎdeśa haj ïnǎ p-o islazo haj ni rodel kola le xasardǎ ʒi kana arakhel lan? Kana arakhlǎ lan, bukurǎça ćhul lan p-äl dume, haj kana aresel khere, del muj pe amalen haj pe većinen haj phenel lenqe: «Bukurin tumen mança, kä arakhlem mïrä brakhǎ kaj sas xasardi!» Phenav tumenqe kä sa kadǎ, anθ-o ćeri va avela maj bari bukuria anθa äk manuś bezexalo, savo mukel o bezex haj boldel pes k-o Del, dä sar anθa ïnǎdeśa haj ïnǎ manuś ćaće saven naj len nevoja te muken o bezex.
O franqo xasardo
Sau te phenas kä äk ʒuvlǎ si lan deś franć ruposqe haj xasarel jekh anθa lenθe. Ni astarel äk lampa, ni śïlavel o kher haj ni rodel griźaça ʒi kana arakhel les? Haj kana arakhlǎ les, del muj pe amalǎn haj pe većinǎn haj phenel lenqe: «Bukurin tumen mança, kä arakhlem o franqo kaj xasardemas les!» 10 Phenav tumenqe, kä sa kadǎ si bukuria anglal ïnʒerǎ le Devlesqe anθa äk manuś bezexalo savo mukel pes kaθar o bezex haj boldel pes k-o Del.
Duj ćhave haj äk dad miloso
11 O Isus maj phendǎs:
— Äk manuśäs sas les duj ćhave. 12 O maj tärno phendǎs pe dadesqe: «Dad!e, de man mïrï rig le bravalimasqi!» Haj o dad xuladǎs lenqe o bravalimos.
13 Pala duj trin ges, o ćhavo maj tärno kidǎs sǎ so sas les haj telǎrdǎs anθ-äk them durǎrdo. Haj othe risipisardǎs pǒ bravalimos traindos dilivanes. 14 Päće xalǎs saorä love, anθ-o them kodova avilis äk bokh bari, haj les ma nas les love haj ïngǎrelas lan phares. 15 Haj gelos haj arakhlǎ pesqe buki kä jekh anθa-l manuś le themosqe kodolesqe, savo dinǎ les drom pä pe kïmpuri te päzil le balen. 16 Sas lesqe kadiki dä bokh, kä kamelas te ćajlol le rośkovença save xanas len äl bale, dar ni delas len lesqe koniva.
17 Atunć zurajlos anθä pesθe haj phendǎs: «Kabor manuś keren buki anθa muro dad si len maj but marno dä kabor träbul len, haj me merav kathe bokhaθar! 18 Si te uśtǎv, si te ʒav kä muro dad haj va phenava lesqe: ‘Dad!e, kerdem bezex kontra le Devlesqi anθa o ćeri haj kontra kiri. 19 Ni maj meritiv te bućhov kǒ ćhavo. Ker man sar jekhes anθa ke manuś!’ » 20 Haj uśtilos haj telǎrdǎs kä pǒ dad.
Kana ïnkä sas dur, lesqo dad dikhlǎ les haj kerdinǎjlos lesqe mila lesθar. Naślos, lǎ les anθ-e angali haj ćumidǎ les. 21 O ćhavo phendǎ lesqe: «Dad!e, kerdem bezex kontra le Devlesqi anθa o ćeri haj ki kontra. Ni maj meritiv te bućhov kǒ ćhavo.» 22 Dar o dad phendǎs pe robenqe: «Anen sigo e hajna e maj laćhi haj hurjaen les laça! Ćhun lesqe anθ-o naj äk angrusti haj pogimos anθ-äl pïrne! 23 Anen le vicelos le pravardes haj ćhinen les! Te xas haj te bukuris amen, 24 kä muro ćhavo kadava sas mulo haj ïnviosardǎs, sas xasardo haj sas arakhado!» Haj ïnćeposajles te bukurin pes.
25 O ćhavo baro sas k-o kïmpo. Kana avilos haj paśilos paśa o kher, aśundǎs muzika haj khelimata. 26 Dinǎs muj jekh anθa-l robi haj puślǎ les, so si kadaja? 27 Ov phendǎ lesqe: «Kǒ phral avilos haj kǒ dad ćhindǎs le vicelos le pravardes dä bukurě kä lesqo ćhavo risajlos khere sastevesto.»
28 O ćhavo maj baro xolǎjlos haj ni kamelas te ïntril andrä. Lesqo dad ïnklistos avri haj rugisardǎ les te ïntril. 29 Dar ov dinǎs anglal pe dades: «Dikh, me dä kadikita bärś sluźiv tuqe, haj nić äk data ni uśtjadem ki porunka. Haj man ni dǎn man nić äk data makar äk jedo te xav haj te pǎv mïrä amalença. 30 Dar kana avilos kadav ćhavo kiro, savo xalǎs kǒ bravalimos le kurvença, ćhindǎn lesqe o vicelo pravardo!» 31 O dad phendǎ lesqe: «Muro ćhavo, tu san mança ïntotdjauna haj sǎ so si man si kiro. 32 Dar träbul te bukuris amen haj te särbätoris, käć kadav phral kiro sas mulo haj ïnviosardǎs, sas xasardo haj sas arakhado.»