8
Haj o Isus gelos k-o Plaj le Mäslinenqo. Haj detexara anθa-i rǎt pale avilos k-o Templo, haj saorä manuś aviles lesθe. Ov beślos tele haj sikavelas len. Atunć niśte manuś kaj sikades e kris haj niśte fariseǎ andine lesqe äk ʒuvli astardi kaj kurvilas, ćhute lan anθ-o maśkar le manuśänqo haj phendes le Isusosqe:
— Sikaitorina, e ʒuvli kadaja sas astardi kana sovelas äk manuśäça. O Mojsǎ porunćisardǎs amenqe anθ-e krisa Deuteronomo 22:22-24; Levitiko 20:10 te mudaras baränça kadalenθar ʒuvlǎ. Tu so phenes?* Äl manuś ni phendes sǎ so ramol pes anθ-e kris.
Phenenas kadǎ kaśte probin les kaśte daśtin te arakhen lesqe dajći doś. Dar o Isus bangilos haj ramolas le najeça pe phuv.b Jeremia 17:13 Haj kä on sa pućenas les, uśtilos haj phendǎ lenqe:
— Saves anθa tumenθe naj les bezex, te ćhudel anglal le baräça anθä laθe!c Deuteronomo 13:9; 17:7
Haj pale bangilos haj ramolas pe phuv. Päće on aśundes, äl maj bare telǎrdes jekh p-o jekh, maj anglal äl phure, kadǎ kä o Isus aćhilos korkoro haj e ʒuvli anθ-o maśkar. 10 O Isus uśtilos haj phendǎ laqe:
— Ʒuvlie, kaj si on? Konik ni phenel kä träbul te meres?
11 Haj oj phendǎ lesqe:
— Nić jekh, raja!
Haj o Isus phendǎs:
— Nić me ni phenav kä träbul te meres. Ʒa haj dakanara ta na maj keres bezex!) So si anθ-o paranteze (7:53–8:11) ni arakhadol anθä saorä manuskrise purane.
O Isus si e lumina le lumǎqi
12 O Isus pale dinǎ lenqe duma:
— Me sem e lumina le lumǎqi. Savo avel pala manθe ni va phirela nić äk data anθ-o ïntunjariko, haj va avela les e lumina le viacaqi.
13 Kodolasqe äl fariseǎ phende lesqe:
— Tu phenes korkoro anθa tuθe, kadǎ kä ki märturia naj ćaći.
14 O Isus dinǎ len anglal:
— Kjar kana me phenav korkoro anθa manθe, mïrï märturia si ćaći, kä me ʒanav kaθar avilem haj kaj ʒav. Dar tume ni ʒanen kaθar avilem haj nić kaj ʒav. 15 Tume krison äk krisimaça manuśäsqo. Me ni krisov kanikas. 16 Haj kjar kana krisov, muro krisimos si ćaćo, pentru kä ni krisov korkoro, haj o Dad kaj dinǎ man drom si mança. 17 Kjar anθä tumari kris si ramome kä e märturia duje manuśänqi si ćaći. 18 Me phenav o ćaćimos anθa manθe haj i o Dad savo dinǎ man drom phenel o ćaćimos anθa manθe!
19 Atunć on phende lesqe:
— Kaj si kǒ dad?
O Isus dinǎs anglal:
— Tume ni prinʒanen man nić man, nić mïrä Dades. Te prinʒanenas man, prinʒanenas i mïrä Dades.
20 O Isus phendǎs kadal vorbe kana sikavelas le manuśän k-o Templo paśa o than kaj andǒn äl love. Haj koniva ni astardǎs les, kä ni avilosas ʒi akanak lesqo ćaso.
O Isus naj anθa-i lumja kadaja
21 Kodolasqe pale dinǎ lenqe duma:
— Me telǎrav haj tume si te roden man, haj si te meren anθä tumaro bezex. Kaj me ʒav, tume ni daśtin te aven.
22 Kadǎ kä äl bare le evreenqe phendes:
— Si te mudarel pes? Kä phenel: «Kaj me ʒav, tume ni daśtin te aven».
23 Ov phendǎ lenqe:
— Tume sen kaθar telal, haj me sem opral. Tume sen anθa-i lumja kadaja, me ni sem anθa-i lumja kadaja. 24 Anθa kodoja phendem tumenqe kä si te meren anθä tumare bezexa, kä ta na pakǎna kä Me Sem, Anθ-o Eksodo 3:14 o anav Me Sem si o anav le Rajesqo. si te meren anθä tumare bezexa.
25 Kadǎ kä on phende lesqe:
— Kon san tu?
O Isus dinǎ len anglal:
— Me sem kon me phendem tumenqe anglal kä sem. 26 But si man phenimasqo haj krisimasqo anθa tumenθe, dar kova kaj dinǎ man drom phenel o ćaćimos, haj me so aśundem lesθar kodoja phenav le lumǎqe.
27 On ni xakǎrdes kä delas lenqe duma anθa o Dad. 28 Haj kadǎ o Isus phendǎ lenqe:
— Kana tume va vazdena le Ćhaves le Manuśäsqo, atunć va prinʒanena kä me sem, haj kä ni kerav khanć manθar, dar orso phenav si sar sikadǎ man muro Dad. 29 Haj kova kaj dinǎ man drom si mança. Ni muklǎ man korkoro, kä ïntotdjauna kerav so les plaćol les.
30 Kana o Isus phenelas äl bukǎ kadala but manuś pakǎěs anθä lesθe.
O ćaćimos xastravel tut
31 Kodolasqe o Isus phendǎs le evreenqe save pakǎěs anθä lesθe:
— Kana sa va kerena mïrä vorbe, ćaćes sen mïrä ućenićǎ. 32 Haj si te prinʒanen o ćaćimos, haj o ćaćimos va kerela tumen liberja.
33 On dine les anglal:
— Ame sǎm äl ćhave le Avraamosqe, haj kanikasqe nić äk data ni sǎmas robi. Sar phenes tu kä «si te aven liberja»?
34 O Isus dinǎ len anglal:
— Ćaćes, ćaćes phenav tumenqe: orkon trail anθ-o bezex si robo le bezexäsqe. 35 O robo ni aćhol anθ-o kher pentru totdjauna, dar o ćhavo aćhol pentru totdjauna.d Ʒeneza 21:10; Galateni 4:30 36 Kodolasqe kana o Ćhavo kerel tumen liberja, si te aven ćaćes liberja. 37 Ʒanav kä sen äl ćhave le Avraamosqe, dar roden te mudaren man, kä mïrä vorbe naj len than anθä tumenθe. 38 Me phenav so dikhlem kana semas le Dadeça, haj i tume keren kadǎ sar aśunden kaθar tumaro dad.
39 On dines anglal:
— Amaro dad si o Avraam.
O Isus phendǎ lenqe:
— Te senas äl ćhave le Avraamosqe, kerenas äl fapte le Avraamosqe. 40 Dar akanak roden te mudaren man man, äk manuś savo phendǎ tumenqe o ćaćimos kaj aśundem kaθar o Del. Kadǎ dajći o Avraam ni kerdǎs. 41 Tume keren äl fapte tumare dadesqe.
On phende lesqe:
— Ame ni sǎm ćhave kerde anθa-i kurvia. Si amen numa äk dad, o Del.
42 O Isus phendǎ lenqe:
— Te sas o Del tumaro dad, jubinas man man, kä me ïnklistem kaθar o Del haj sem kathe. Ni avilem kä me kamnem, dar ov dinǎ man drom. 43 Sosθe ni xakǎren so phenav tumenqe? Kodolasqe kä ni daśtin te aśunen kaθar mïrä vorbe. 44 Tume sen kaθar tumaro dad o beng, haj kamen te keren so kamel tumaro dad. Ov dä anglal mudarelas, haj ni beśel anθ-o ćaćimos, kä anθä lesθe naj ćaćimos. Kana phenel o oxaimos, del duma anθa pire, kä si äk oxamno haj o dad le oxaimasqo. 45 Haj kä me phenav o ćaćimos, ni pakǎn man. 46 Savo anθa tumenθe daśtil te sikavel kä si man doś bezexäsqi? Kana phenav o ćaćimos, sosθe ni pakǎn man? 47 Savo si kaθar o Del aśunel kaθar äl vorbe le Devlesqe. Kodolasqe tume ni aśunen, kä ni sen kaθar o Del.
O Isus si maj anglal dä sar o Avraam
48 Äl bare le evreenqe dine les anglal:
— Ni phenas ame miśto kä san samaritjano haj si tut beng?
49 O Isus dinǎs anglal:
— Naj man beng, dar me ćinstiv mïrä Dades haj tume ni ćinstin man. 50 Me ni rodav mïrï slava, si jekh savo rodel lan haj ov si o krisitori. 51 Ćaćes, ćaćes phenav tumenqe: kana orsavo kerel mïrä vorbe, naj te merel nić äk data.e Joan 3:16; 5:24; 6:47
52 Kadǎ kä äl bare le evreenqe phende lesqe:
— Akanak ʒanas kä si tut beng: o Avraam mulos haj i äl prooroćǎ, haj tu phenes: «Kana orsavo kerel mïrä vorbe, naj te merel nić äk data.» 53 San tu maj baro dä sar amaro dad o Avraam, savo mulos? Haj i äl prooroćǎ mules. Kon phenes tu kä san?
54 O Isus dinǎs anglal:
— Kana me phenav kabor dä baro sem me, mïrï slava naj khanćesqi. Muro Dad sikavel kabor dä baro sem me, ov anθa savo tume phenen: «si amaro Del». 55 Haj tume ni prinʒanen les, dar me prinʒanav les. Kaśte phenav kä ni prinʒanav les semas äk oxamno sar tumenθe. Dar me prinʒanav les haj kerav lesqe vorbe. 56 Tumaro dad o Avraam xuklos dä bukurě kä si te dikhel o ges mïrä avimasqo. Dikhlǎ les haj bukurisajlos.f Ʒeneza 12:1-3; 22:13-15
57 Kadǎ kä äl bare le evreenqe phende lesqe:
— Naj tut nić peinda bärś haj dikhlǎn le Avraamos?
58 O Isus phendǎ lenqe:
— Ćaćes, ćaćes phenav tumenqe: Maj anglal ʒi kaj te kerdǒl o Avraam, Me Sem.
59 Kadǎ kä liles bar kaśte ćhuden anθä lesθe.g Levitiko 24:13-16 Dar o Isus garadilos haj ïnklistos anθa-i bar le Templosqi.

a8:5 Deuteronomo 22:22-24; Levitiko 20:10

*8:5 Äl manuś ni phendes sǎ so ramol pes anθ-e kris.

b8:6 Jeremia 17:13

c8:7 Deuteronomo 13:9; 17:7

8:11 So si anθ-o paranteze (7:53–8:11) ni arakhadol anθä saorä manuskrise purane.

8:24 Anθ-o Eksodo 3:14 o anav Me Sem si o anav le Rajesqo.

d8:35 Ʒeneza 21:10; Galateni 4:30

e8:51 Joan 3:16; 5:24; 6:47

f8:56 Ʒeneza 12:1-3; 22:13-15

g8:59 Levitiko 24:13-16