18
O Jetro sikavel le Mojsǎs sar te krisil le poporos
O Jetro, o raśaj le Madianosqo, o sokro le Mojsǎsqo, aśundǎs sǎ so kerdǎs o Del anθa o Mojsǎ haj lesqo poporo o Israel: kä o Raj ïnkaladǎs le Israelos anθa o Eʒipto. O Jetro, o sokro le Mojsǎsqo, lilǎsas le Sefora, le rromnǎ le Mojsǎsqi, savi sas dini drom khere. Lilǎsas i laqe duje ćhaven. Jekh bućholas Gerśom, kä o Mojsǎ phendǎsas: „Beśav sar sträiino anθ-äk them sträiino”, haj koaver bućholas Eliezer, kä phendǎsas: „O Del mïrä dadesqo kerdǎ manqe miśto haj xastradǎ man kaθar e sabia le faraonosqi.”
O Jetro, o sokro le Mojsǎsqo, avilos le ćhavença haj le rromnǎça le Mojsǎsqi anθ-e mulani kaj beśelas ov, k-o plaj le Devlesqo. Dinǎs drom vorba le Mojsǎsqe: „Me, kǒ sokro, o Jetro, avav tuθe ke rromnǎça haj ke duje ćhavença.” O Mojsǎ ïnklisto angla pǒ sokro te aźukǎrel les, bangilos haj ćumidǎ les. Puśle pes sastimasθar haj geles anθ-o korto. O Mojsǎ phendǎs pe sokrosqe sǎ so kerdǎs o Raj kontra le faraonosqe haj kontra le Eʒiptosqe anθa o Israel, saorä pharimata kaj avilesas pä lenθe p-o drom haj sar xastradǎ len o Raj anθa lenθe. Le Jetros falǎ les miśto anθa saoro miśtimos savo kerdǎ les o Raj le Israelosqe, kä xastradǎ len anθa o vast le eʒipteěnqo. 10 Haj o Jetro phendǎs:
— Binekuvintime te avel o Raj, ov savo xastradǎ tumen anθa o vast le eʒipteěnqo haj anθa o vast le faraonosqo, ov savo xastradǎs o poporo talal vast le eʒipteěnqe! 11 Akanak prinʒanav kä o Raj si maj baro dä saorä devla: anθa so kerdinǎjlos kana phiradiles barimaça kontra le Israelosqe.
12 O Jetro, o sokro le Mojsǎsqo, andinǎs le Devlesqe äk phabarimos dä sǎ haj kerdǎs äk sinia sfïnto. O Aron haj saorä phure le Israelosqe aviles te xan le sokroça le Mojsǎsqo angla o Del.
13 Anθä le dujenqo ges, o Mojsǎ beślos tele te krisol o poporo, haj on beśles anθä pïrnenθe paśa lesθe dä ku detexara ʒi e rǎt. 14 O sokro le Mojsǎsqo dikhlǎs sǎ so ov kerelas anθa o poporo, haj phendǎs:
— So keres le poporoça? Sosθe beśes tu korkoro, saorä poporoça paśa tuθe, dä ku detexara ʒi e rǎt?
15 O Mojsǎ dinǎs anglal pe sokros:
— Kä o poporo avel manθe kaśte aśunen so kamel o Del haj te keren. 16 Kana si len dak buki, aven manθe. Me krisav maśkar lenθe haj kerav prinʒande äl krisimata haj äl sikaimata le Devlesqe.
17 O sokro le Mojsǎsqo phendǎ lesqe:
— So keres naj miśto. 18 But si te khinǒs tu haj o poporo kadava, kaj si tuça, kä e buki si but phari anθa tuθe, ni daśtis te keres lan korkoro. 19 Akanak aśun man! Muk man te dav tut äk sfato, haj o Del te avel tuça! Beś angla o Del anθa o poporo, haj ïngǎr lenqe bukǎ angla lesθe. 20 Sikav len äl krisimata haj äl sikaimata, haj sikav lenqe o drom pä savo te ʒan haj so träbul te keren!
21 Akanak alosar anθa saoro poporo manuś gogǎça, kaj daran kaθar o Del, anθä save äl manuś te pakǎn, haj kaj uron te len so naj uźo. Ćhu len opral p-o poporo, te aven äl maj bare pä äk mia, pä äk śäl, pä peinda haj pä deś! 22 On te krison o poporo saoro timpo: saorä bukǎ äl bare te anen len angla tuθe, haj saorä bukǎ xurde te krison len on. Kadǎ ker maj uśuro ki buki, kä si te phiravena anθ-äk than tuça! 23 Kana va keresa e buki kadaja, haj o Del kadǎ phenel tuqe, naj te aves ïnkhjardo khinimasθar, haj o poporo kadava va ʒala khere paćǎça.
24 O Mojsǎ aśundǎs kaθar o sfato pe sokrosqo, kerdǎs sǎ so ov phendǎsas. 25 Alosardǎs manuś gogǎça anθa sǎ o Israel haj ćhutǎ len bulibaśa le poporosqe, te aven äl maj bare pä äk mia, pä äk śäl, pä peinda haj pä deś. 26 On krisonas o poporo saoro timpo: saorä bukǎ phare ande len angla o Mojsǎ, haj saorä bukǎ xurde krisosardes on. 27 Pala kodoja o Mojsǎ lilǎs pesqe vast kaθar pǒ sokro, haj ov telǎrdǎs anθä pǒ them.