16
O marno anθa o ćeri
Saorä manuś le israelicenqe telǎrdes anθa o Elim. Aresles anθ-e Mulani Sin, kaj si maśkar o Elim haj o Sinaj, anθ-o ges le deśupanʒenqo le dujenqo ćhon, päće ïnklistes anθa o Them le Eʒiptosqo. Haj saorä manuś le israelicenqe ruje pes kontra le Mojsǎsqi haj le Aronosqi anθ-e mulani. Äl israelicǎ phende lenqe:
— Afi sas maj miśto te mulǎmas anθa o vast le Rajesqo anθ-o Them le Eʒiptosqo, kana beśasas paśa amare phirǎ le masäça, kana xasas marno da ćajlosas! Kä anden amen anθä kadaj mulani kaśte mudaren saorä manuśän kadalen bokhaθar!
O Raj phendǎs le Mojsǎsqe:
— Dikhen kä si te kerav te del tumenqe marno sar brïśïnd te avel tume xamos anθa o ćeri. Te ïnklel o poporo avri haj te kiden kabor träbul len anθa fiosavo ges, kaśte ćhav len ke proba: te dikhav kana va phirena pala muro sikaimos sau ni. Anθä le śovenqo ges träbul te pregätin so andine khere, haj träbul te avel duvar maj but dä sar kiden anθä kolaver gesa.
O Mojsǎ haj o Aron phendes saorä israelicenqe:
— Reakjaqo va ʒanena kä o Raj si kodova savo ïnkaladǎ tumen anθa o Them le Eʒiptosqo. Haj detexara va dikhena e slava le Rajesqi, kä aśundǎs tumare rovimata kontra lesqi. So sǎm ame, kaśte roven tumen amari kontra?
O Mojsǎ phendǎs:
— Reakjaqo, kana o Raj va dela tumen mas te xan, haj detexara marno te ćajlon, kä o Raj aśundǎs tumare rovimata kontra lesqi... Dar so sǎm ame? Ni rujen tumen kontra amari, haj kontra le Rajesqi!
O Mojsǎ phendǎs le Aronosqe:
— Phen saorä manuśänqe le israelicenqe: «Paśon angla o Raj, kä aśundǎs tumare rovimata!»
10 Haj anθ-o timpo so delas duma o Aron saorä manuśänqe le israelicenqe, dikhles karing e mulani, haj ita kä e slava le Rajesqi sikadilis anθ-o noro.
11 O Raj phendǎs le Mojsǎsqe:
12 Aśundem sar roven pes äl israelicǎ. Phen lenqe: «Kana perel o kham, si te xan mas, haj detexara va ćajlona marno; haj va ʒanena kä me sem o Raj, me sem tumaro Del.»
13 Päće pelos o kham aviles but prepelice haj ućhardes e tabära, haj detexara pelos äk strato rouaqo anθ-o źuro le tabäraqo. 14 Kana lilǎsas pes e roua, dikh, p-e phuv sas dajći xurdo sar fulʒ, xurdo sar bar brïśïndesqo p-e phuv. 15 Äl israelicǎ dikhles laθe haj phendes jekh avresqe: „So si kadaja?” Kä ni ʒanenas so si. O Mojsǎ phendǎ lenqe:
— Kadaja si o marno kaj del les tumenqe o Raj te xan les. 16 Ita so porunćisardǎs o Raj: «Fiosavo anθa tumenθe te kidel kabor träbul les, äk omero* Äk omero si kam duj okale. manuśäsθar, anθa fiosavo anθa lesqo korto.»
17 Äl israelicǎ kerdes kadǎ, haj kides aver maj but, aver maj cïra. 18 Xulavenas les le omeroça: kon kidǎsas maj but, nas les khanć opral, haj kon kidǎsas maj cïra, ni ïngǎrelas lipsa khanćesqi. Kidenas kabor träbulas fiosaves. 19 O Mojsǎ phendǎ lenqe:
— Koniva ta na mukel anθa lesθe ʒi detexara!
20 Dar ni aśundes kaθar o Mojsǎ, haj aver mukles dajći anθa lesθe ʒi detexara. Dar pherdilos kerme haj khandinǎjlos. O Mojsǎ xolǎjlos pä lenθe. 21 Kadǎ kä anθä saorä detexara, fiosavo kidenas kabor träbulas les. Kana tatilis e vremǎ, bilalas.
O Raj phendǎs le israelicenqe te hodinin pes anθä le jeftanqo ges
22 Anθä le śovenqo ges kides duvar maj but marno, p-o duj omerǎ fiosavesθar. Saorä manuś bare le poporosqe aviles haj phendes le Mojsǎsqe kadaj buki, 23 haj ov phendǎ lenqe:
— Kadǎ porunćisardǎs o Raj. Texara si o Ges le Beśimasqo, o Sabato sfïnto anθa o Raj. Ages peken kabor kamen, kiraven kabor kamen, haj ïnkǎren tumenqe i pentru texara te xan sǎ so aćhilos!
24 Mukle lan ʒi detexara, sar phendǎsas o Mojsǎ, haj ni khandinǎjlis haj ni kerdǎ kerme. 25 O Mojsǎ phendǎs:
— Xan les ages, kä ages si o Sabato ćhutino rigaθe anθa o Raj, ages ni va arakhena les p-o kïmpo. 26 Timpo śove gesenqo kiden les, dar anθä le jeftanqo ges, savo si o Sabato, naj te avel.
27 Haj anθä le jeftanqo ges, aver anθa o poporo ïnkliste te kiden les, haj ni arakhles les. 28 Atunć o Raj prin o Mojsǎ phendǎs:
— «Ʒi kana ni ïnkǎren mïrä porunć haj sikaimata?» 29 Na bistren kä o Raj dinǎ tumen o Sabato, kodolasqe del tumen anθä le śovenqo ges marno anθa duj ges. Fiosavo te aćhol kaj si: anθä le jeftanqo ges, koniva ta na ïnklel anθa o than kaj beśel.
30 Kadǎ kä o poporo hodinisajlos anθä le jeftanqo ges.
O Aron ćhul rigaθe niśte mana
31 O kher le Israelosqo phendǎ kadal xamasqe „mana”. Oj dikhǒlas sar e kukin le koriandrosqi, sas parni haj sas lan gusto lipiaqi abginaça. 32 O Mojsǎ phendǎs:
— Ita so porunćisardǎs o Raj: «Te ïnkǎrdǒl äk omero pherdo anθa laθe anθa tumare ćhave kaj va avena pala tumenθe, kaśte dikhen i on o marno savo dinem les tumenqe te xan les anθ-e mulani, pala so ïnkaladem tumen anθa o Them le Eʒiptosqo!»
33 O Mojsǎ phendǎs le Aronosqe:
— Le äk piri, ćhu anθä laθe äk omero pherdo manaça haj ćhu lan angla o Raj, kaśte avel ïnkǎrdi anθa tumare ćhave.
34 Pala e porunka dini kaθar o Raj le Mojsǎsqe, o Aron ćhutǎ lan angla e märturia, E märturia sas anθ-o Kivoto le Devlesqo. Eksodo 25:16; 34:29. kaśte ïnkǎrdǒl. 35 Äl israelicǎ xales mana saranda bärś, ʒi kana aresles anθ-äk them kaj sas manuś. Xales mana ʒi kana aresles k-äl hotarǎ le Themosqe Kanaan. 36 O omero si le deśenqi rig anθa äk banica. Anθ-o oriʒinalo banica si „efa”. Äk efa si lan kam biśtheduj okale.

*16:16 Äk omero si kam duj okale.

16:34 E märturia sas anθ-o Kivoto le Devlesqo. Eksodo 25:16; 34:29.

16:36 Anθ-o oriʒinalo banica si „efa”. Äk efa si lan kam biśtheduj okale.